Bis(2-etilheksil)amin CAS 106-20-7
Diizo-oktilamin (bis(2-etilheksil)amin) je pri sobni temperaturi in tlaku brezbarvna do svetlo rumena tekočina z znatnim dražečim vonjem po alkalnih in aminskih spojinah. Diizo-oktilamin je sekundarna aminska spojina z dobrimi nukleofilnimi lastnostmi in določeno alkalnostjo. Lahko se podvrže dvema nukleofilnima substitucijskima reakcijama z alkil halogenidnimi spojinami, da dobi ustrezne kvaterne amonijeve spojine. Takšni derivati kvaternih amonijevih soli se lahko uporabljajo kot površinsko aktivne snovi in katalizatorji faznega prenosa ter imajo dobro uporabo pri preučevanju organskih kemijskih reakcij.
Predmet | Specifikacija |
Tališče | -60 °C |
Vrelišče | 123 °C5 mm Hg (lit.) |
Gostota | 0,805 g/ml pri 25 °C (lit.) |
Parni tlak | 0,0023 hPa (20 °C) |
Lomni količnik | n20/D 1,443 (v lit.) |
Plamenišče | >230 °F |
Specifična teža | 0,804 (20/4 ℃) |
PH | >7 (H2O, 20℃) |
Meja eksplozivnosti | 0,6–3,7 % (V) |
Topnost v vodi | <20 g/L (20 °C) |
Diizo-oktilamin se lahko uporablja kot emulgator za pripravo stabilnih emulzijskih sistemov. Emulgatorji se pogosto uporabljajo pri proizvodnji vsakodnevnih kemikalij na področju kozmetike, detergentov, maziv, pigmentov in premazov. Emulgacijske lastnosti diizo-oktilamina mu omogočajo, da pomaga mešati olje in vodo ter tvori stabilno emulzijsko strukturo, kar omogoča pripravo emulzijskih izdelkov. Diizo-oktilamin se lahko uporablja tudi v osnovnih raziskavah organske kemije in proizvodnji finih kemikalij ter na drugih področjih, v kemijskih raziskavah pa se snov uporablja predvsem pri pripravi površinsko aktivnih snovi. Na področju vsakodnevne kemične proizvodnje se diizo-oktilamin lahko uporablja kot ekstraktor za redke kovine.
Običajno pakirano v 250 kg/boben, lahko pa tudi po meri.

Bis(2-etilheksil)amin CAS 106-20-7

Bis(2-etilheksil)amin CAS 106-20-7